Razstava Društva arhitektov Ljubljana
v sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje
Kongresni trg, 15. 10. – 21. 10. 2021, Galerija Kresija, 27. 10. – 9. 11. 2021
SINTEZA
Opažanja in komentarje študentov smo zbrali, nato pa analizirali po metodi Kevina Lyncha. Ta zaznano podobo mesta raziskuje razčlenjeno v pet elementov: povezave, robovi, predeli, vozlišča, poudarki.
PREDEL
Nekdanja predela Zgornjih in Spodnjih Poljan nista več izražena v prostoru. Študenti opredelitev predela vežejo predvsem na programe v njem. Zato je odvisna od posameznikovih interesnih aktivnosti in vloge, ki jo ima trenutno v življenju, tudi spominov na aktivnosti v preteklosti. Nekateri omenjajo ambient vilske četrti s cerkvijo. Nihče Poljan ne povezuje več z zelenim ali odprtim prostorom. Poljane so predvsem šolski okoliš z gimnazijo in stavbo SUTŽO.
POUDARKI V PROSTORU
Cerkev in grad sta orientacijska poudarka, na katere bi lahko bolj opozorili z ureditvijo krajev, od koder sta vidna. Študenti opazijo tudi oblikovno, vsebinsko, simbolno izstopajoče stavbe in njihove detajle (npr. lepi vratni portali, Hrenov križ, mogočnost Rdeče hiše in Gimnazije in izstopajoča fasada Kanarčka). Ožina Poljanske ceste med odprtim prostorom Prekmurskega in živilskega trga je atrakcija.
Študenti Polajsnko cesto prepoznajo kot kraj raznolike arhitekturne dediščine različnih obdobij. Nanje bi veljajo opozoriti s tablami s kratkimi razlagami o arhitekturi. Polajnska bi lahko postala arhitekturna učilnica na prostem.
Študenti izrazijo tudi upanje, da bo stavba Cukrarne tudi zaradi atraktivne prenove postala nova gravitacijska točka meščanov in s tem Poljansko cesto osmislila kot vstopno ulico v nov kulturni predel.
POVEZAVE
Ožina ceste v povezavi z gostim prometom pešcu ne daje občutka varnosti. Zato se študenti raje poslužujejo vzporednih dostopov in prečnih povezav do stavbe SUTŽO. Na teh poteh so odkrili lepe ambiente nekaterih zunanjih javnih in poljavnih površin, ki bi jih veljajo urediti in ponuditi širši javnosti.
Programsko dodatno osmišlene zelene površine bi lahko ohranjale nekdanji sloves Poljan kot poljan. Posebej izpostavijo park med bloki v zaledju Poljanske ceste in Ambrožev park, ki “sameva”. Cenijo poglede na notranja dvorišča in skozi prečne ulice proti reki. Predlagajo, da bi niz zanimivih dvorišč ob Poljanski cesti uporabili za kulturne vsebine. Tako bi dvorišča lahko postala novi kraji naključnih srečanj, pa tudi počitka v mestnem vrvežu. Poživila bi tudi ozko cesto in opozorila na programe institucij v stavbah nad njimi.
Študenti izrazijo željo, da bi se posamezne izobraževalne institucije ob Poljanski cesti povezale v skupnem projektu oživitve ulice.
VOZLIŠČA IN ROBOVI
Naravna robova in zeleno ozadje predela sta reka in grajsko pobočje. Vse prometne ceste so močna ovira v prostoru, ki razreže predel na posamezne dele. Nova ovira znotraj predela je zelo slabo vidno stopnišče, ki se s ploščadi pod bloki spusti na Prekmurski trg. Potrebovalo bi oprijem za roke in poudarjene robove stopnic. Študenti pred ali po obisku izobraževalnega programa na Poljanski 6, prometnice prečkajo le v smeri proti centru mesta.